GEO
Ribniška dolina se od Žlebiča proti severovzhodu dviga v hribovit svet z globokimi tesnimi grapami in s strmimi pobočji, ki so nastala v preteklosti. Nakloni teh pobočji se gibljejo med 15 in 20 stopinjami, v vrhnjem delu pa prehajajo v kopaste vrhove in zaobljena Slémena. To območje imenujemo Slémena.
Osnovna tektonska zgradba je značilno dinarska in se razteza od severozahoda proti jugovzhodu. Čez Slémena potekajo trije tektonski prelomi: mišjedolski prelom, ki je na zahodnem delu Velikolaške pokrajine, poteka premočrtno od Podhojnega Hriba do Sv. Gregorja in dalje na Ribniško polje. Drugi je želimeljski prelom, ki poteka sredi Kakav in vzhodno od Sv. Gregorja. Tretji, ortneški prelom pa poteka po skrajnem vzhodnem robu pokrajine (Perko, 1998). Najpomembnejše sleme je osrednje, ki je tudi razvodno. Razteza se od zahoda proti vzhodu in zajema Mikunco (870 m), sledijo Linca (862 m), Sv. Gregor (736 m) in Graben (750 m), najbolj vzhodno pa leži Veliki Žrnovec (765 m) (Perko, 1998).
Najvišja vzpetina, Veliki Žrnovec, je sestavljena iz odpornega permskega kremenovega konglomerata, ki je pretežno sive barve, a zaradi primesi je ponekod tudi rdečkast (Tanko, 2003).
Ob kolovozu iz Ortneka proti Hudemu Koncu zasledimo permske kremenove peščenjake. So sive barve, če pa so prepereli, postanejo rjavkasti. V Ortneku nad kremenovim peščenjakom leži siv in rumenkast dolomit, ki se menjava z različno obarvanim sivim, rdečkastim in vijoličastim peščenjakom, glinovcem in laporjem. Menjava teh raznobarvnih kamnin te starosti je lepo vidna tudi ob cesti pod Sv. Gregorjem (Perko, 1998).
Na dolomitih so srednje globoke rjave prsti s številnimi drobnimi delci, ki zadržujejo talno vlago, zato je v tem območju veliko njiv (Perko, 1998).
Za podnebje v Slemenih so značilni krajevni vetrovi: ribniška burja od jugovzhoda, vrhovska burja od vzhoda, topli bajtar od juga, ki prinaša dež, mrzli bločan od Blok in severni krivec, ki prinaša poleti točo. Burji, ki v snežni zimi nanaša zamete, sledi stanovito in lepo vreme (Tanko, 2002).
Omembe vredna so tudi ležišča boksita v okolici Vintarjev. Iz rdečih glin in boksitov so nekdaj pridobivali železo.
NATURA IN KULTURA
Slémena so zelo gosto posejena z gozdom, najbolj razširjena sta jelka in viličasti mah. V Slemenih izvira tudi reka Tržiščica. V širši okolici Ortneka je tako 15 stalnih ali občasnih ponikalnic, od katerih je največja Tržiščica. Na vzhodu pa so kopasta Slémena, ki oklepajo potok Tržiščnico, ob kateri so se v preteklosti ukvarjali z železarstvom (Tanko, 2002).
Po pripovedovanju starejših prebivalcev so imela Slémena v preteklosti za ribniške meščane enak pomen kot klimatsko zdravilišče na Rakitni. Da se Slémena ponašajo z ugodnimi klimatskimi razmerami, kaže tudi dejstvo, da tu dobro uspeva sadno drevje, ki zahteva toplo klimo (kostanj, oreh, češnje in drugo).
Naselja so nastala ob koncu 15. in 16. stoletja. Poimenovali so jih po naravnih značilnostih (Graben, Hojče, Grebenje, Andol) ali po priimkih prvotnih naseljencev (Maršiči, Brankovo, Zadniki, Levstiki, Vintarji, Marolče). Prevladujejo gručasta naselja s tremi do desetimi domačijami.
Ob hiši je navadno več poslopij (hlev, skedenj, kozolec ...), ki pa v zadnjih letih ne služijo več prvotnemu namenu. Prvotne hiše, vrhhlevne hiše, so imele izrazito strme stopnice, ki so vodile v stanovanjski del hiše. Danes se hlevi opuščajo in spreminjajo v garaže ali delavnice suhorobarskih izdelkov.
Slemenski simbol so trije kolači obodov, ki pozdravijo obiskovalca ob poti, ki prihaja iz katerekoli smeri v Gregorijo. S postavljanjem teh simbolov so začeli leta 1998 člani na novo ustanovljenega turističnega društva Sv. Gregor. S tem so očrtali pozdravno noto ter simbolično prikazali meje krajevne skupnosti s sosednjo občino in znotraj same občine Ribnica. Slémena so v večini porasla z gozdom, zato so člani želeli izpostaviti možnost obdelovanja te dobrine v različne namene (stavbarstvo, uporabna vrednota izdelkov iz lesa).
Če se bližnje Velike Lašče lahko pohvalijo s Trubarjem, z Levstikom, s Stritarjem in z Javorškom, se Slémena izkažejo s Petrom Kozlerjem, z Janezom Evangelistom Krekom in s Francem Jakličem (Tanko, 2002).
